TRN V PETI
Bolečina v peti se pri večini oseb najpogosteje pojavlja pri njihovih prvih korakih zjutraj, ko vstanejo iz postelje. Petni trn se pojavi kot ostra bolečina v predelu pete. Pogosto zbadajoča bolečina v peti sčasoma popusti in se spremeni v dolgotrajno bolečino.
Večja verjetnost za pojav problema z bolečo peto in petnim trnom obstaja pri osebah, ki:
- imajo spuščene stopalne loke ter pretirano zvračajo stopala navznoter
- veliko hodijo ali stojijo na trdih površinah (stoječe delo)
- imajo pretirano telesno težo
- so noseče
Kako bodo ortopedski vložki po meri pomagali pri petnem trnu
Z ortopedskimi vložki po meri se podpre stopalne loke in postavi stopalo v pravilen položaj. Teža na sama stopala se posledično pravilno razporedi kar razbremeni tudi peto in težave povezane z petnim trnom. Na določenih vložkih po meri lahko dodamo tudi dodatno blaženje na peti, ki poskrbi za razbremenitev pritiskov na peto. Skodelica za peto, ki se oblikuje po meri vaše pete pa pripomore k zmanjšanju zvračanja pete in gležnja kar tudi pripomore k zmanjšanju obremenitve na petni del. Z ortopedskimi vložki po meri preprečimo da bi petni trn ponovno nastal na enem ali drugem stopalu in preprečimo, da bi se še dodatno razširil oz. ga z ortopedskimi vložki po meri in terapijami odstranimo.
POJAV PETNEGA TRNA
Bolečino v peti in pojav petnega trna povzroča rast ali nabiranje kalcija na petni kosti (celeaneus). Petni trn sam po sebi ne povzroča bolečine, povzroča pa jo vneto tkivo, ki se nahaja okoli njega na peti. Trn v peti sam po sebi ne povzroča bolečine, povzroča pa jo vneto podplatno tkivo, ki drgne ob kostni izrastek ali trn, kjer se tetiva prirašča na petnico. Takšnemu stanju stopala pravimo tudi plantarni fascitis ali vnetje tetive stopalnega loka.
Stopalo
Stopalo je zelo zapletena gibalna enota sestavljena iz 26 kosti, zato ni čudno, da so vzroki za bolečino v peti številni in zelo različni. Lahko izvirajo iz same petne kosti, sklepov ob petnici ali mehkih tkiv v okolici petnice, lahko pa so posledica prenešene bolečine ali utesnitve oz. bolezni perifernih živcev. Osredotočili se bomo na najbolj pogost vzrok “plantarni fasciitis” – petni bolečinski sindrom, pogosto mu pravimo petni “trn”. Anatomsko je plantarna fascija sestavljena iz neelastičnih kolagenskih in redkejših elastičnih niti. Urejena je v 3 vzdolžne trakaste formacije od katerih vsaka daje oporo za mišično narastišče in pokriva podplatne mišice. Spodnji, močnejši del te fascije – plantarna aponevroza ima zelo pomembno vlogo pri vzdrževanju vzdolžnega stopalnega loka. Aponevroza je trikotne oblike in je najbolj debela na ožjem delu s katerim se pripenja na notranjo podplatno stran petnice.
Bolečine
Bolečine se običajno pričnejo pojavljati brez očitnega vzroka ali poškodbe, najpogosteje med 40. In 60. Letom starosti, v enakem odstotku pri moških in ženskah. 10 – 20 odstotkov je takih, ki jih bolita obe petnici. Bolečina se običajno pojavi zaradi mehaničnega vzroka, manj pogosto kot posledica sklepne vnetne (revmatične) bolezni. Med mehaničnimi vzroki najprej omenimo preveliko telesno težo in spremenjeno stisljivost in debelino petne maščobne blazinice. Pri ljudeh s prekomerno telesno težo se za 30 – 50 odstotkov pogosteje pojavlja bolečina v petnici. Povečana telesna teža torej še dodatno razteza plantarno aponevrozo in vpliva tudi na prožnost petne maščobne blazine.
Pri bolečini v petnici pogosto najdemo tudi spremembe v samem narastišču aponevroze na kost (enteza), nastanejo namreč drobne raztrganine tik ob narastišču. Rentgensko pa na slikah opažamo pojav trna- kostne izrastline na spodnji strani petnice.
Zdravljenje:
Zdravljenje te motnje je bolj ali manj enako, ne glede na vzrok. Pri bolnikih lahko bolečina postopoma sama popusti v obdobju enega leta. Ortopedski vložki po meri bolniku pomagajo, da lažje premosti obdobje najhujših bolečin. Terapija je skoraj vedno neoperativna, izkazalo se je namreč, da tudi kirurška terapija pogosto ni uspešna in jo zato uporabljamo zelo redko. V prvi vrsti izberemo ustrezno oblazinjeno obutev, ustrezni ortopedski vložki pa preprečujejo škodljive pritiske na mesto največje bolečine. Raztezne vaje za Ahilovo tetivo in plantarno aponevrozo prav tako zmanjšajo silo na narastišču na petnici. Priporočamo tudi prehodno uporabo nesteroidnih antirevmatikov – zdravil, ki zmanjšujejo vnetje, vsaj v obdobju hujših bolečin. Pri ljudeh s prekomerno telesno težo priporočamo zmanjšanje telesne teže, saj sicer drugi ukrepi niso tako uspešni kot pri ljudeh z normalno telesno težo. Uspešna je lahko tudi lokalna blokada z anestetikom in kortikosteroidom.